Programi za prevajanje

Prevajanje je lažje, hitrejše in učinkovitejše, če uporabljamo programsko opremo, ki to omogoča. Prevajalski programi prihranijo čas, ker poskrbijo, da se nek termin, del stavka, celoten stavek ali celo odstavek, ki se v dokumentu ponavlja, prevede na mah. Prevajalcu ni treba iskati segmenta, katerega prevajanje je že opravil, da bi enako prevedel enak segment. Na ta način se z eno potezo otresemo nevarnosti, da bi isti izvirni tekst enkrat prevedli tako, drugič drugače, s čimer zagotavljamo konsistentnost prevoda. Hkrati si prevajalski program zapomni prevedene segmente in nam jih ob naslednjem prevodu samodejno posreduje, kadar naleti na isto ali zelo podobno formulacijo. Skrbi tudi za širjenje besednjaka, s katerim operiramo, oziroma vključuje funkcijo za uvoz zunanjih slovarjev ali terminoloških enot.

Tovrstni prevajalski programi so naprednejši in zanesljivejši od prevajalnikov, katerih rezultat je pri prevajanju daljših besedil v najboljšem primeru razumevanje bistva sporočila. Pri prevajanju besed in besednih zvez je nekoliko uporabnejši, a v rokah neizkušenega prevajalca ne prispeva h kakovostnemu prevodu, saj lahko naročnik že od daleč ugotovi, da ni dobil želenega produkta.

Enako se lahko zgodi tudi ob uporabi prevajalskega programa. Nepravilnosti sicer niso tako očitne kot pri opiranju na prevajalnik, vendar jih pri temeljitem pregledu prevoda izkušeno oko takoj opazi. Kakor koli obračamo, na koncu spoznamo, da je izurjen prevajalec še vedno ključ do izvedbe prevajanja na najvišji profesionalni ravni. Pri prevajanju je namreč treba poznati kontekst, saj se temu primerno odločamo za izbiro terminov. Kadar je za nek izraz v izvirniku na voljo več različnih prevodov, je kompetenten prevajalec edina oseba, ki je sposobna izbrati pravilno rešitev.

Brez njegove udeležbe se lahko pojavijo še bistveno bolj banalne napake, ki so posledica površnosti. Prevajalski programi takrat botrujejo potenciranju napak, namesto da bi zagotavljali njihovo zmanjševanje. V mislih imam situacijo, ko se nek segment velikokrat ponovi, prevajalec pa se ob prvem stiku z njim ušteje in vstavi napačen prevod. Ta napaka se multiplicira, zato nanjo naletimo vsakič, ko zagledamo ponavljajoči se segment.

Napaka je lahko vsebinska ali tipkarska, toda učinek je enak. Razkrije se prevajalčeva površnost, ki jo klient prevede kot pomanjkanje profesionalnosti, zato je sankcionirana z odbitkom pri ceni. Osnovni ukrep v izogib takšnemu razpletu, ki lahko pomeni tudi prekinitev poslovnega sodelovanja s prevajalsko agencijo, je temeljit pregled prevoda.

Še zlasti to velja pri jezikovnih kombinacijah, kot je prevajanje iz angleščine v slovenščino, kjer mora biti zaradi možnih skritih napak pregledovalec še posebej pozoren. Vzemimo samo neskladja zaradi sklanjanja. V angleščini je samostalnik vselej zapisan na enak način, v slovenščini pa ima v različnih sklonih različne končnice. Samostalnik v prvem segmentu je lahko v imenovalniški obliki in ga torej pravilno prevedemo (npr. tool = orodje).

Toda v segmentih, kjer je slovenska beseda v katerem drugem sklonu (npr. rodilniku, kar pomeni obliko “orodja”), je imenovalniški prevod napačen. Iz tega sledi, da se ne smemo nikoli pustiti zavesti lažnemu občutku varnosti, ki ga utegnejo prinesti privlačne funkcije prevajalskih programov. Še vedno drži kot pribito, da je človeški dejavnik tudi na področju prevajanja odločilen za izvedbo projektov v skladu s pričakovanji naročnikov.