Povratne informacije med prevajalcem in stranko

Prevajanje je intelektualno delo, ki je v nekaterih pogledih podobno obrti. Zanj veljajo zakonitosti komunikacije, ki je temelj graditve harmoničnih odnosov v družbi. Ustrezna komunikacija pri dogovarjanju za prevajalske projekte olajša delo prevajalcu, hkrati omogoči stranki mirnost zaradi prepričanosti, da se bo prevajanje zaključilo po njenih željah – tako vsebinsko kot tehnično.

Proces komunikacije se začne, ko potencialni naročnik pokliče ali kako drugače stopi v stik s prevajalsko agencijo. Morda ga zanima samo cena prevoda nekega besedila. Koordinator projektov mu lahko posreduje okvirne informacije, npr. prevajalsko tarifo. Pametno je, da takoj predlaga povpraševalcu, naj mu pošlje tekst, saj bo koordinator šele takrat lahko izračunal točno ceno, ponudil morebiten popust in sporočil potencialni stranki rok izvedbe.

Zna se zgoditi, da bo rok izvedbe prevajalskega projekta za drugo stran predolg. Koordinator mora biti fleksibilen. Takoj mora vprašati, kateri rok je še sprejemljiv, ter pretehtati, ali je prevajalski servis s svojimi kadrovskimi zmogljivostmi lahko kos krajšemu roku izvedbe. Storiti mora vse za pridobitev klienta, še toliko bolj, če namerava naročiti prevajanje obsežnega projekta. Če tega ne bo storil, se ta potencialni naročnik bržkone ne bo več oglasil, saj bo storitev zaupal konkurenci.

Redko se zgodi, da povpraševalcu ne bi mogli ustreči. Delitev besedila na več prevajalcev je običajno najbolj elegantna rešitev. Res mora koordinator terminološko in slogovno poenotiti posamezne dele prevoda, vendar pri prevajanju navodil za uporabo strojev in naprav ter drugih tehniških tekstov to ponavadi ne predstavlja večje težave. Prevajalcem se namreč posreduje enotna terminološka zbirka, po možnosti dopolnjena s primeri podobnih prevodov.

Literarno prevajanje je nekaj drugega. Če je avtor literarnega dela eden, mora biti tudi prevajalec eden. Če bi si prevod leposlovnega besedila razdelila dva prevajalca, bi neizogibno prišlo do neusklajenosti zaradi subjektivnega razumevanja besedila, polnega pretanjenih pomenskih odtenkov, specifičnega ritma in drugih značilnosti, ki ustvarjajo zaokroženo celoto.

Preprosto povedano: če bi neko knjigo prevedla dva prevajalca, bi se to takoj opazilo, kar bi razvrednotilo celovitost izvirnika. Tega bi se morali avtorji zavedati in pravočasno naročiti prevod. Rok za dokončanje prevajanja literarne stvaritve je bolje podaljšati za en teden, kot biti na trnih, ali bo prevod končan do želenega datuma. Naglica tudi avtomatsko pomeni veliko verjetnost za slabšo kakovost izvedbe prevoda.

Če se stranka strinja s ceno in rokom izvedbe, smo jo pridobili, vendar se komunikacijski proces tukaj še ne konča. Naročnik nam večkrat posreduje svoje želje in zahteve v zvezi z izvedbo prevoda. Pozorno jim moramo prisluhniti in jih natančno upoštevati.

Kadar česa ne razumemo, moramo s klientom nemudoma razčistiti nejasnosti, da točno vemo, kaj si želi. Le tako lahko prevajanje opravimo v skladu z njegovimi navodili. Vsako odstopanje pomeni njegovo in našo izgubo časa (in s tem denarja). Privesti utegne do zbijanja dogovorjene cene, strankino nezadovoljstvo se lahko stopnjuje celo do te mere, da bo naslednji prevajalski projekt raje zaupala konkurenčni agenciji.

H komunikaciji spada tudi prijazna zahvala naročniku po uspešno opravljenem prevajanju. Hkrati se mu priporočimo za nadaljnje sodelovanje ter ga vljudno zaprosimo, naj nas priporoči naprej. To je še vedno najcenejši, najučinkovitejši in najbolj zanesljiv oglaševalski pristop.