Določanje cene prevajanja

Cena prevajanja je vrednost, ki ni vedno odraz kakovosti opravljenega dela. Včasih je prevod vreden manj, kot naročnik plača zanj, včasih več od nominalne vrednosti. Vsak prevajalec oz. prevajalska agencija določi ceno na podlagi znanja, izkušenj, vendar imajo prevečkrat glavno vlogo tržni mehanizmi. Cena, ki bistveno presega neko povprečje, bo prevajalca oddaljila od naročil, medtem ko s prenizko ceno ne bo preživel. Kdor želi dolgoročno delovati v svetu prevajanja, se mora prilagoditi realnemu stanju. Narediti mora kompromis med svojimi željami in zahtevami trga.

Za pridobivanje izkušenj in nadgrajevanje znanja si je treba zagotoviti stalen dotok prevajalskih projektov. Bolje je torej, da prevajalec nekoliko spusti svojo ceno in postane magnet za nova naročila, kot da zaradi zaverovanosti v svoj prav izgublja čas – in denar. Večji zaslužek se obeta prevajalcu, ki dosledno dela po nižji prevajalski tarifi, kot tistemu, ki ohranja nadpovprečno tarifo, a je količinsko podhranjen. Hkrati je zapisan večjemu tveganju, da bo naročnik nezadovoljen z njegovim delom. Kdor dela za manjši denar, ima pri strankah nekoliko popusta, če se mu prikradejo napake. Tega dragi prevajalci ne morejo pričakovati. Le cvetober prevajalk in prevajalcev je upravičen do visokih tarif. Na njihovo žalost pa so mehanizmi trga tako neizprosni, da pri zbijanju cene ne poznajo milosti.

Če želimo dolgo krmariti po prevajalskih vodah, nam drugega kot kompromis pri postavljanju cene ne ostane. Pripravljenost nanj je znak zrelosti, pomeni tudi predanost delovni etiki, ki bi morala biti zaščitna znamka vsakega dobrega prevajalca. Obstajajo sicer strojna in programska prevajalska orodja, še vedno pa je treba sedeti za računalnikom. Ob viških dela se dogaja, da je treba prevajati od jutra do večera, včasih tudi ponoči. Samo človek, ki to vztrajnost in predanost vplete v svojo dnevno delovno rutino, je sposoben desetletja opravljati ta trd, s strani mnogih segmentov družbe premalo cenjen poklic.

Pametno določena prevajalska cena se torej dolgoročno obrestuje. Po številnih projektih, ki polnijo seznam naših referenc, ugotovimo, da se število strani, katerih prevod bi upravičeno zaračunali po višji tarifi, ter število igraje prevedenih strani do neke mere izenači. Opogumljeni s tem spoznanjem lažje zagrizemo v zelo zahteven tekst, katerega prevajanje nam predstavlja strokovni in ustvarjalni izziv. Najslajši sok dobimo iz jagod, ki jih stisnemo z največjim naporom.

Pri določanju cene moramo upoštevati tudi plačilno sposobnost strank. V našem podjetju v grobem ločimo tri prevajalske tarife. Najcenejša (6,97 €/avtorsko stran) je študentska, ki jo priznamo študentom in dijakom. Sledi prevajalska tarifa za fizične osebe, ki niso študenti ali dijaki (8,97 €/avtorsko stran). Po najvišji tarifi obračunamo prevajanje, ki je namenjeno podjetjem, ustanovam, društvom in drugim organizacijam.

Naslednji element udejanjanja filozofije ugodne cene so popusti. Študentska tarifa je na meji rentabilnosti, zato za prevode študijskega gradiva običajno ne priznam popusta. Tega so deležne zlasti stranke, za katere velja najvišja tarifa. Pogoj je, da izvirno besedilo obsega vsaj 20 avtorskih strani (1 avtorska stran = 1500 znakov brez presledkov). V tem primeru znaša znižana prevajalska tarifa 9,97 €/avtorsko stran. Kadar prevajanje opravim sam, se je lažje dogovoriti za popust kot takrat, ko ga zaupam svojim sodelavcem.